OPIS JAME IN OKOLICE

Kratek opis

Leta 1884 jo je odkril Gregor Žiberna, imenovan Tentava, že tri leta za tem so jo uredili za turistični obisk. Tentava se je prvi spustil še v številne jame, med njimi tudi v 180 m globoko vhodno brezno Kačne Jame, ki leži nedaleč stran od Divaške jame in vodi do podzemnega toka Reke. S tem se je proslavil kot veliki raziskovalec kraškega podzemlja ob koncu 19. Stoletja.
     Jama je eden najstarejših ohranjenih rovov reke Reke, ki danes nedaleč stran ponika v znamenite Škocjanske jame. Ogled je zanimiv, saj je z množico udornih dolin in brezen v okolici Divače del nekdaj aktivnega jamskega sistema, ki ga je na tem območju oblikovala Reka. Je izvrstna priložnost za spoznavanje in razumevanje razvoja kraških pojavov na Divaškem Krasu. Skozi dolgo geološko zgodovino se je skoraj v celotnem rovu odložilo veliko sige, ki z zanimivimi tvorbami krasi njeno notranjost.
     Že v preteklosti so jamo obiskovale znane osebnosti. Med njimi velja izpostaviti prestolonaslednika princa Rudolfa, po katerem se je nekaj časa tudi imenovala, in slovitega psihoanalitika Sigmunda Freuda.Slednjega je zlasti pritegnila osebnost vodnika Tentave, v katerem je videl propadlega genija.
     V jamo vas bodo v soju baterijskih svetilk popeljali izkušeni vodniki. Priporočamo vam Planinsko obutev.

 OBMOČJE ZGORNJEGA KRASA

     Celotni Matični Kras, apnenčasto podolje med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino, je razgibana enota. Eocenski fliš, morski sediment, ki je na debelo prekrival to področje, se je dvignil nad morsko gladino in nato vzdrževal površinsko rečno mrežo. Ob dvigovanju, gubanju in nato prelamljanju plasti je bila antiklinalna guba Krasa razgaljena in erodirana do starejših apnencev, večinoma kredne starosti, kjer so se začeli kraški procesi. Za Zgornji Kras je značilno stikanje med apnenci in fliši, tako da so apnenci spodaj, fliš pa je naložen na njih. Vzhodno od Zgornjega Krasa so flišni Brkini, kjer je rečna mreža površinska, celotna rečna mreža pa se steka večinoma na zahod, kjer se ponori Reke končajo v Škocjanskem jamskem spletu,in na jug z mnogimi krajšimi vodotoki, kjer se končajo v ponorih v tako imenovanih slepih dolinah Matarskega podolja.

   Ponori primorske Reke so v geološki zgodovini ustvarili velikanski sistem podzemeljskih rovov in dvoran, v različnih višinah in v različnih smereh proti zahodu, severozahodu in jugozahodu. Erozijsko širjenje in poglabljanje ter znižanje korozijskega površja je ustvarjalo notranje podore, ožine in udorne vrtače s površja, zato je Reka stalno spreminjala svoj tok v globini, čeprav je vsaj v prvih desetih kilometrih sklenjen. Ob poplavah voda Reke zapolni višje rove. Škocjanske jame in Kačna jama sta del tega sistema, del starega višjega in zdaj mrtvega sistema pa je tudi Divaška jama.  

   Območje vhoda Divaške jame je značilen kraški ravnik s skledastimi vrtačami, večjega ali manjšega premera in različnih globine. Od vhoda Divaške jame je 500 m daleč v smeri severozahod  manjša jama Triglovca (Trhlovca), 50 m dolg spodmol, ki kaže na še višji jamski sistem, saj je vhod v to jamo nedaleč od konca Divaške jame (Nebesa), 50 m više. Trhlovca je pomembna tudi zaradi paleontoloških izkopavanj, kjer so našli artefakte iz mlajše kamene dobe.

GEOLOGIJA IN NASTANEK JAME

   Širše območje Divaške jame tvorijo mikritni in sparitni kredni apnenci turonijske starosti, ki  sestavljajo veliko geološko gubo tako imenovanega tržaško-komenskega antiklinorija. Skladi upadajo za 20 stopinj proti jugu in jugozahodu. Skladi  so prelomljeni, vendar le malo zdrobljeni.

   Podzemlje Divaške jame je v skladovitih apnencih, ki so v prvi polovici jame nagnjeni za 15-20 stopinj proti jugozahodu, v drugi polovici pa za prav toliko proti jugu. Ker skalni profili jame niso nikjer v celoti razgaljeni, je težavno spoznati tudi razsežnosti in oblike skalne izvotlitve. Gre za enotni rov, čeprav  skorajda popolnoma preoblikovan. Zelo verjetno je sedanji rov le vrh velikega podzemeljskega kanjona. Lepo so razvidne velike zapolnitve prostorov z ilovico, podori in sigami skorajda do vrha, nato pa je z močnim izpiranjem z meteorskimi vodami prišlo do ponovne izvotljenosti podzemeljskega rova med vhodom 426 m do 350 m nadmorske višine z dolžino kakšnih 700 m. V zadnji fazi se je jama ponovno močno zasigala z mnogimi sigastimi oblikami (stalagmiti, stalaktiti, stebri, zavese, baldahini itd.), tako da težko najdemo živo skalo.

OPIS JAME

   Divaška jama ima dva vzporedna navpična vhoda na nadmorski višini 427 m. Zdajšnji glavni je vhod skozi 10 m široko in 15 m globoko udorno vrtačo, kjer je speljana pot, ter se na dnu zoži (tu je bil skopan umetni prehod že leta 1886) in pride po podornem nasipu v Vhodno dvorano. Ob robu podorne vrtače pa se v Vhodno dvorano navpično spusti v 25 m globoko brezno, prva leta edini prehod v jamo, ki so ga premoščali z vrvnimi in nato z lesenimi lestvami.

   V vhodnem prostoru  imenovanem Plesna dvorana (Vhodna dvorana), kamor še sega dnevna svetloba,  so  tla umetno poravnana.Od tu  vodi 17 m širok in 15 m visok podzemeljski rov in jamska pot pod podrtim stalagmitom. Na JZ skalni steni se vzpenjajo kope sige in debeli stalagmiti, od katerih sta dva v podnožju prelomljena in nagnjena (»Piramidišče« ).. Dno vhodnega rova se spušča in najnižji del prostora, kjer se pozimi zadržuje hladen zrak, poleti pa se zrak dnevno ohlaja zaradi nočnih temperatur. Zaradi tega je siga v rovu posebne sive barve in oblike.  Po 80 m se vhodni rov konča,  dvigne in zoži do stranske niše Samotarjeve molilnice.

   Jamska pot pelje čez Prehod Šipka (Obhod) v Šipka sotesko, 20 m dolg odsek jame, posut z množico velikih stalagmitov, kjer se mešata vhodni in jamski zrak. Šipka (robidovje) je staro ime za ta del jame zaradi koralastih izrastkov po stenah in kapnikih.

   Rov se rahlo spusti in tu ni več  vplivov iz vhoda in pozimi nas objame toplejši in vedno vlažen zrak. Tla rova, polnega kop, sigovih cipres in sveč, se zniža, rov pa se poveča in razširi v 40 m dolgo Dvorano kralja Matjaža (Rešaverjevo dvorano), z  markantnimi kapniškimi oblikami in podrtim mogočim stalagmitom Kralj Matjaž, po Gospodariču imenovan Harambaša, nad njim pa stoji stalagmit Kralj Samo (nekaj čas znan tudi kot Tegethoffov spomenik). Na steni je lep bel sigast Slap Savice. Na dnu dvorane je udor Pekel, po Gospodariču Hram; od tu vodi odcep v stranski rov v Malo jamo, po Žiberni Muzej umetnosti.

   Glavni rov se nato zožuje čez Sotesko slapov (Hodnik), dolžine 30 m, kjer se zoži na 5m širine, z značilnimi slapovi sige na stranskih stenah. Rov se kmalu razširi in dvigne v  70 m dolgo Kalvarijo ( po Gospodariču Pretnerjevo dvorano), kjer je značilno kapniško pobočje z gozdom stalagmitov in stebrov. Tu se jamska pot  razcepi - na levi strani Kalvarije poteka glavna pot ob vznožju pobočja, na desni strani pa se dvigne in spusti ter se spet združi z glavno levo potjo.

   Turistična jamska  pot  se nadaljuje na razgledni rob Belvedere, kjer se odpre pogled na Veliko dvorano, kot so jo imenovali Tentava in tovariši. Rov je  100m dolg, do 40 m širok in do 20m visok Zdaj ga imenujemo Žibernova dvorana. Jamska pot se strmo serpentinasto spusti na dno dvorane, ki je tudi najnižja točka jame, 72 m niže in 500 m daleč od vhoda.. Tu je prehod v 20 m globoko ožje brezno.Ob poti je zanimiv stalagmit Atilova pipa, kot ga je poimenoval Tentava. Jamska turistična pot  se spet dvigne na Turški britof, kjer se na desno odcepi stranska pot v Biserno Vilenico in Zakladnico z mnogimi belo-rdečimi zavesami, helektitnimi izrastki in velikimi kristali. Glavna pot se v zgornjem delu dvorane spet razcepi. Na desni strani je stranski strmi kapniški rov, nekoč imenovan Štefanijin balkon, na levi strani pa lepo zasigan podor s kapniškimi skupinami Kronski grič in Spomenik princa Rudolfa. Jama se konča z dvignjenim kapniškim rovom  »Nebesi« ali »Paradižem« in Nebeškimi orglami..

   V dvorani kralja Matjaža, kjer je severni odcep v Malo jamo, ki jo je imenoval Tentava Muzej umetnost,  je jamska pot prehodna samo z mostom čez prepad Pekel (po  Gospodariču Hram), ki je do 10 m globok s 30 m dolgim rovom na dnu. Mala jama je dolga do 60 m, posejana  z mnogimi lepimi kapniškimi oblikami: stalagmiti Mumije, Cipresa in Kitajska vaza, s strani pa visi velik baldahin, s katerega raste stalaktit  Slonov rilec.  Kapniški rov se konča z  udorom v sigini plošči, poimenovan  Katakombe.

   Celotna dolžina Divaške jame je 700 m,  globina pa 95 m.