KAČNA JAMA 

Ena od značilnosti Kačne jame je vsekakor njen vhod, privlačnost pa podzemna reka. Do nje pridemo skozi 180 m globoko brezno, pod katerim se raztezajo kilometri podzemnih galerij.

Prvi, ki se je odločil za spust v to jamo brez dna je bil Anton Hanke iz Šlezije. Bilo je leta 1888. Ob pomoči domačinov se je spustil 60m globoko, kjer je postavil vitel za spust proti dnu. Zaradi dopusta je prenehal z delom in dna jame ni dosegel. Domačini, ki so bili navajeni dela v jami, saj so sodelovali pri raziskovanjih v Škocjanskih jamah, se niso ustrašili globokega prepada. Leto pozneje so se odločili, da se sami, brez Hankeja, spustijo na dno brezna. Prvi poskus ni uspel, saj se je Grega Žiberna - Tantava na vrvi pričel tako močno vrteti, da so ga morali potegniti nazaj na plano. Spust so ponovili tako, da so v brezno spustili še eno vrv, ki so jo obtežili z vrečo kamenja. Ta dodatna vrv je preprečevala vrtenje in tako so Grega Žiberna - Tantava, Jakob Rešaver - Harambaša in Rebec šestnajstega septembra leta 1889 dosegli dno brezna. To so bili prvi trije Slovenci, ki so prvič v zgodovini, s sila primitivnimi sredstvi dosegli dno Kačne jame.

V naslednjih šestih letih so domačini nadelali "vratolomno peš pot" prav do dna vhodnega brezna. Pot je bila končana 1. 1895. Po njej je v jamo hodil J. Marinič (Marinitsch), ki je jamo prvi natančno opisal in jo narisal: Njegov podpis in podpis Grege Žiberna iz leta 1895 so odkrili člani JD Logatec 12. decembra 1992 na eni številnih raziskovalnih akcij v tej jami.

Povod za prve raziskave je bilo iskanje pitne vode za oskrbo Trsta. Iskanje je trajalo več kot 80 let. Podzemno Reko so odkrili logaški jamarji 13. septembra leta 1972.