Okrog Božiča 2005 je Miha med sprehodom na Guro v bližini sprehajalne steze naletel na zaplato stopljenega snega. V četrtek 2. februarja se je odločil pregledati dihalnik. S krampom je odmaknil nekaj kamnov in že se je pred njim odprl vhod v jamo. V popoldanskem času sem se mu pridružil z jamarsko opremo. Najprej se je v jamo želel spustiti Miha, a mu zaradi opasane opreme to ni uspelo. Nato sem se v poč stlačil še jaz in sicer brez pasu ter ostale opreme. Po 3 m se mi je uspelo prebiti v dvorano, na kup kamenja in gline.
Tu sem si nadel varovalno opremo in napel vrv. Ko se mi je pridružil Miha sva se spustila še do spodnjih rovov in jih raziskala. Medtem sva zmerila poligon. Iz jame sva se vrnila ob 18h. Pri povratku na površje je imel Miha nemalo težav. Na srečo in z malo pomoči se je po mukotrpnem naprezanju le priplazil na površje. Po raziskovanju sva čez vhod položila nekaj večjih kamnov za primer, da ne bi kakšen sprehajalec po nepotrebnem končal v poči.