Kot se je v nagovoru spomnil geograf Matjaž Puc, ki se je kot delegat Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane pred 40 leti udeležil ustanovnega sestanka divaškega društva in pred nekaj leti napisal knjižico o Divaški jami, letos jamarstvo praznuje tudi 150. obletnico rojstva Gregorja Žiberne–Tentave. “Bil je droben po postavi, vendar izredno močan in odličen plezalec, drzen in zaljubljen v jame. Preživljal se je le z vodništvom po jamah in kraški okolici,” je zapisal Puc.

Prav Tentava se je leta 1884 spustil tudi v Divaško jamo; v njej so nato uredili poti in jo odprli za turistične obiske. Ko so domačini leta 1965 ustanovili društvo, so prevzeli tudi skrb za jamo. “Že pred tem smo z nekaj prijatelji raziskovali podzemlje, veliko smo se družili z jamarji v Sežani, tako da smo celo razmišljali, ali naj se jim pridružimo. Vendar se nismo želeli izneveriti Tentavi, in tako smo se odločili, da bomo njegovo pot nadaljevali,” se spominja Zdravko Renčelj, eden od ustanoviteljev. Prvi predsednik je postal Janko Gombač iz Matavuna. “Takrat je bilo veliko težav s pridobivanjem mladih članov, saj so bile jame še vedno tabu in starši niso dovolili, da bi se njihovi sinovi podajali v podzemlje. Denar za opremo pa smo zaslužili z organiziranjem plesov v Divači,” je o začetnih težavah še povedal Renčelj.

Sredi 80. let je krmilo društva prevzel Matej Bezeljak, pod njegovim vodstvom so uredili vhod in stopnice v Divaško jamo. Da bi si lahko podzemlje v svetlobi karbidnih svetilk ogledalo čim več obiskovalcev, pa se je društvo s podporo Razvojnega centra Divača prijavilo na Interregov razpis.      Kot je povedal sedanji predsednik društva Borut Lozej, želijo z evropskim denarjem za čezmejne projekte urediti kilometer poti v jami.      Da pa je v divaških jamarjih ostal raziskovalni duh Tentave, dokazujejo z novimi odkritji v podzemlju. Posebno mesto med njihovimi dosežki pripada jami, kjer so pred nekaj leti odkrili podzemni tok reke Reke. V priznanje trudu številnih jamarjev, ki so tod prodirali v podzemlje, so jamo poimenovali Brezno treh generacij.

Ob jubileju je društvo podelilo priznanja vsem, ki so in še pomagajo pri njegovem delovanju, med drugim občini Divača, tamkajšnjim gasilcem, enoti Civilne zaščite, Parku Škocjanske jame, Jamarski zvezi Slovenije, Jamarski reševalni službi, pa tudi zaslužnim članom. Za posebno vzdušje v jami je poskrbela skupina Dej š´en litro.

     Divaško jamo je leta 1887 obiskal Sigmund Freud. O njej je zapisal: “Jama je napolnjena z raznovrstnimi redkimi kapniškimi tvorbami, ogromnimi preslicami, stolpičastimi kolači, čekani, zavesami, koruznimi storži, težko nagubanimi šotori, gnjatjo in perutmi, visečimi s stropa. Najbolj nenavaden pa je bil vodnik, omamljen od pijače, vendar precej zanesljiv in poln humorja. Bil je propadli genij, ki je nenehno govoril o svoji smrti in o svojih dosežkih v tem podzemeljskem bogastvu. Spoznal sem, da je nevrotik in da so njegova osvajanja jam njegov erotični ekvivalent.”